SKUPNO SPANJE IN NOČNO DOJENJE

Dokazano je, da se spalni ritmi, torej faze globokega in plitvega spanca, dojenčka in mame uskladijo, če spita skupaj. To v praksi pomeni, da se mama ponavadi zbudi nekaj sekund pred dojenčkom. Tako je manj utrujena, ker je dojenčkov jok ne ujame v fazi globokega spanca, saj takrat oba spita.

Spanje v skupni postelji spodbuja dojenje ponoči, dojenje samo pa zmanjša tveganje za nenadno smrt v zibki.

Prednosti:

• boljša regulacija dihanja, srčnega utripa in uravnavanje telesne temperature;
• lažje nočno dojenje;
• lažje prepoznavanje otrokovih potreb,
• mamin odziv na otroka je hitrejši, hitreje zadovolji otrokove potrebe;
• manjša možnost za nenadno smrt v zibki,
• tesnejša vez z otrokom in občutek izpolnjenosti,
• daljše spanje mame,
• nižje ravni stresa mame,
• večje količine mleka,
• manjše tveganje za raka na dojki in rodilih,
• hitrejše izgubljanje odvečne telesne teže po nosečnosti,
• daljše spanje,
• nižje ravni stresa dojenčka (če dojenčku ni treba jokati, da bi bile zadovoljene njegove potrebe, ostane mirnejši in je bolj zadovoljen),
• pogostejše dojenje in daljši podoji (dolgi podoji zagotavljajo, da otrok prejme dovolj kalorij in dobro pridobiva na teži),
• otroci so dojeni dlje,
• večji občutek varnosti,
• večja dovzetnost za materino komunikacijo.

Pri spanju v isti postelji je pomembno, da se izogibamo dejavnikom tveganja, ki lahko privedejo do nenadne smrti otroka v zibki. Pri spanju v isti postelji moramo upoštevati nekaj naslednjih pravil:

• Z otrokom nikoli ne spimo na zofi ali naslonjaču.
• Vzmetnica mora biti čista, ravna in trdna. Vodna postelja ni primerna.
• V sobi mora biti primerna temperatura (17-21 stopinj).
• Otrok naj ne bo preveč oblečen. Oblečen naj bo toliko, kot bi se sami oblekli.
• Odeja naj ne prekrije otrokove glave.
• Otroka nikoli ne pustimo samega na postelji.
• Če je v postelji sorojenec priporočamo, da med otrokom in dojenčkom spi mama ali oče.
• Odsvetuje se, da je v isti postelji tudi hišni ljubljenček.
• Poskrbimo za varnost tako, da onemogočimo padec s postelje.
• Če ne gredo vsi ob enakem času v posteljo, jih opozorimo na dojenčka.
• Če dojenček ni dojen, je varneje ga položiti v posteljico za spanje. Raziskave poročajo o tem, da mamice, ki ne dojijo, vedno ne spijo z obrazom proti dojenčku in spijo trdneje oziroma so v spanju manj odzivne.

POLOŽAJ MED SPANJEM

Najprej je potrebno poskrbeti za varnost otroka tako, da ta ne more zalesti pod odejo ali vzglavnik. Doječe matere po navadi avtomatsko spijo s pogledom usmerjenim na otroka in v položaju, ki varuje in prepreči drsenje otroku navzgor ali navzdol. Med dojenjem otrok leži na boku, za spanje pa ga lahko položimo kar na hrbet.

Kdaj se odsvetuje spanje z dojenčkom v isti postelji?

• Strogo le, če starši uživajo alkohol ali droge. Te substance lahko vplivajo na človeka tako, da postane bolj zaspan in manj odziven.
• Oziroma pri nevroloških boleznih, ki povzročajo manjše zaznavanje, slabšo odzivnost, zavedanje in/ali večajo zaspanost.

• Pogojno pri vseh stanjih in boleznih, kjer ima otrok večjo verjetnost za nenadno smrt v zibki ali SIDS:
• Pri materah kadilkah.
• Če je dojenček nedonošen (to so vsi, ki so bili mlajši od gestacijske starosti 37 tednov) ali če tehtajo manj kot 2,5 kg ob rojstvu.
• Odsvetuje se tudi ob boleznih ali stanjih, ki vplivajo na budnost in odzivnost na dojenčka.

Čeprav v tej kategoriji je potrebno zelo individualno pristopiti. Odsvetovano je zaradi tega, ker imajo dojenčki v svojih posteljicah lahko nameščene posebne blazine, ki spremljajo njihovo dihanje in ob zaznavi prenehanja sprožijo alarm. Novorojenčki in majhni dojenčki povsem normalno nehajo dihati za nekaj sekund, čemur rečemo apnea. Če so na ali v neposredni bližini mame oziroma katerekoli druge osebe, se ob dihanju te osebe njihovi možgani spomnijo, da morajo tudi oni ponovno začeti dihati. Zato, kadar ne gre za hujše bolezensko stanje pri otroku, ki potrebuje več pomoči, da ponovno zadiha, je najboljša preventiva ravno bližina, stik z otrokom, kar nam skupno spanje omogoča.

Skupno spanje je postalo tabu nedolgo nazaj. V celotni zgodovini človeštva se nihče ni ukvarjal s tem, niti ni nikogar to skrbelo. Kakor pa dokazujejo raziskave, je ob nekaterih izpolnjenih pogojih skupno spanje koristno in ne škodljivo. V skupnem spanju lahko uživamo vse dokler se vsi vpleteni s tem strinjajo. Otroka ni potrebno na silo preseliti v njegovo posteljico. To se bo zgodilo samo od sebe. Ko bo otrok dovolj star, da se bo začel odcepljati od staršev in raziskovati okolico, se bo želel sam izseliti v svojo posteljo in tudi s tem pokazati, da je že velik.

Prof. James McKenna, priznani strokovnjak za spanje, pripoveduje:

Spomnim se, kolikokrat so moji južnoameriški dodiplomski študentje po predavanjih o skupnem spanju v zadregi pristopili in mi šepetaje pripovedovali svoje zgodbe, ki jih vrstnikom iz strahu pred posmehom niso upali povedati. Večkrat so mi povedali, da ŠE VEDNO spijo skupaj s starši, ko se med počitnicami vrnejo domov! En od mojih študentov je opisal, kako vsi otroci skočijo na posteljo staršev in se pogovarjajo, si pripovedujejo zgodbe, jedo, gledajo televizijo in preprosto uživajo v skupnem spanju in druženju …

DOJENJE PONOČI

Nočno dojenje je za mamo zelo zahtevno. Je kar eno najzahtevnejših opravil zaradi velike utrujenosti in neprespanosti. A je zelo pomembno. Tako za otroka kot za vas. Iz večih vidikov. Tukaj so dejstva, zakaj je temu tako.

Ravno tako kot skupno spanje, tudi nočno dojenje v veliki meri ščiti otroka pred nenadno nepojasnjeno smrtjo v zibki.

Nočno mleko ima več melatonina. To je hormon, ki je odgovoren za regulacijo spanja. Zato dojenje ponoči deluje uspavalno. To je posledica tega, da imajo naša telesa dnevni in nočni ritem. Tako dojenčki, ki se ponoči več dojijo, bolje spijo in zato tudi mamice. Posledično lahko nočno dojenje pomaga pri ustvarjanju dnevno nočnega ritma otroka. A urnika spanja ne pričakujmo. To je umetno ustvarjena zamisel, ki če dobro pomislimo ne drži v nobenem obdobju našega življenja. Večja urejenost spanja pa je pravzaprav odvisna od otrokovega razvoja, ki pripomore k večjemu redu v spanju in budnosti, ki pa se znanstveno dokazano ustvari okoli dveh mesecev starosti. Okvirni spalni red in sčasoma spanje preko cele noči sta razvojna mejnika, ki nastopita skladno z njegovim razvojem, neodvisno od hranjenja. A otrok, ki je ponoči dojen, bo preko noči manj jokal, kar pomeni boljši spanec za vas in vašega otroka. Raziskave potrjujejo, da matere, ki dojijo, dejansko več spijo, nekje 45 minut na noč. Če boste dobro naspane, boste bolj samozavestne, lažje boste skrbele za otrokove in svoje potrebe, manj boste zaskrbljene. Kar je pomembno za sam nastanek in izločanje mleka. Oksitocin, ki je odgovoren za izločanje mleka iz dojke, mamico tudi pomirja in sprošča. Pogosto nočno dojenje pri materi pa poveča njegovo nastajanje. Odgovoren je tudi za zaljubljenost, tesno vez med mamo in otrokom. Zavirajo pa ga skrbi, stres, utrujenost, bolečine, dvomi.

Pri materi je za uspešno dojenje zelo pomembno izločanje prolaktina, ki ga sproži sesanje dojk. Količina prolaktina je odvisna od pogostosti, moči in trajanja sesanja. Je nujen za nastajanje mleka, a njegova količina ne vpliva na količino mleka. Omogoča, da se dojka 2 do 3 ure po podoju spet napolni. Ponudba pa je odvisna od povpraševanja. Njegovo izločanje zavirajo močni psihosocialni stresi. Pogosto dojenje ponoči se priporoča zaradi višje ravni prolaktina, ki izboljša samo dojene tako, da vpliva na začetek in trajanje dojenja. Največ prolaktina se izloča ponoči; med spanjem se izločanje poveča. Zatorej je dojenje ponoči dobro za vzdrževanje nastajanja mleka. Za nastajanje mleka pa je pomembno tudi redno in dobro praznjenje dojke. Dobro in redno praznjenje dojke pa je pomembno tudi za nastajanje potrebnih količin mleka. To pomeni tudi preko noči. Zato je zelo pomembno dojenje ponoči, saj se dojka napolni tudi takrat. Če je otrok ne bo redno praznil, bo posledično nastajalo manj mleka. Poleg tega so novorojenčki lačni tudi ponoči. Dojenje ponoči pa bo pripomoglo tudi k hitrejši vzpostavitvi ritma dojenja z vašim dojenčkom.

Dojenje ponoči je lažje, če otrok spi kar pri vas ali če vam ga partner prinese v posteljo, ko začne kazati znake lakote, za prvi nočni podoj, po tistem, ko ste se odpravili spat. Nočno dojenje upošteva hranjenje na željo otroka in sledi njegovemu lastnemu ritmu lakote in sitosti. Poleg tega daje otroku občutek varnosti, saj je slišan in upoštevan, ko izrazi svoje potrebe.

V času navala mleka, ko mleko pospešeno nastaja v večjih količinah, so lahko dojke zjutraj zelo boleče, polne ter je oteženo pristavljanje in sesanje dojenčka. V primeru, da otroka ponoči nismo pristavljali, pa so te težave večje.

Novorojenčki so zaradi majhnosti svojih želodčkov pogosto lačni. Mamino mleko je tudi hitro in lahko prebavljivo, saj ostaja v želodčku nekje eno uro. Zato se novorojenčki pogosto hranijo na dve uri ali še pogosteje, saj ne sesajo vedno zaradi lakote. Dobra plat pogostega dojenja je, da se zaloga mleka, zaradi številnega povpraševanja, poveča.

Mleko, ki ga novorojenček popije ponoči, znatno prispeva k njegovi celotni količini dnevnega vnosa: raziskave so pokazale, da 64 % dojenih dojenčkov v starosti od 1 do 6 mesecev, ki se dojijo trikrat na noč, 20 % celotnega dnevnega vnosa prejmejo prav s temi nočnimi podoji.

Dojenje je lahko nekaj časa učinkovita kontracepcija. Čim pogostejše dojenje je potrebno za njeno uspešnost. Zato je pomemben del tega tudi nočno dojenje. To velja pri dojenčku mlajšem od šestih mesecev, ki ga izključno dojite podnevi in ponoči ter ob pogoju, da se vaše mesečno perilo še ni povrnilo.

Novorojenčki in dojenčki ne ločijo med dnevom in nočjo. Vedno pa potrebujejo hrano in pijačo, ko so lačni in žejni, občutek varnosti, nekoga, ki zadovoljuje njihove potrebe, bližino in toplino drugega človeka, čutiti in/ali slišati bitje materinega srca, ki so ga vajeni še iz trebuščka. Otroci vse prehitro (z)rastejo. Včasih so ure zelo dolge, a leta so izjemno kratka. Zato izkoristimo čas z našim dojenčkom in se crkljajmo tudi ponoči.

V našem zavodu imamo zaposleno babico, ki je svetovalka za dojenje in skupno spanje. V kolikor potrebujete svetovanje, Vam z veseljem pomagamo. Naročite se na telefon 040 429 749.