Sem konferenčna tolmačka in prevajalka ter soavtorica knjižne uspešnice z Manco Košir z naslovom Darovi minevanja. Ko sem prvič slišala za dule, sem globoko v sebi začutila, da sem poklicana služiti ženskam in jih pospremiti v izpolnjujočo izkušnjo. Zato opravljam delo spremljevalke v obporodnem obdobju in ob pomembnih življenjskih prehodih (dodatno sem usposobljena za obporodno spremljanje oseb, ki so doživele spolno zlorabo in nasilje, ter za spremljanje oseb, ki jih je zaznamovala obporodna travma).

Sem tudi pooblaščena voditeljica rdečih in dekliških šotorov ter starševskih krogov. Rodila sem se v rodbino oseb, ki so vselej ostajale zveste sebi in so veliko svojega znanja in vedenja, vključno z zeliščarskim znanjem, poznavanjem starih obredov, običajev in svetih krajev ter vedenja o pomenu prehodov, prenesle tudi name. Želim si, da bi bila vsaka nosečnica in rojevajoča ženska spoštovana in slišana ter da bi se vsak otrok rodil v ta svet nežno in z vsem dolžnim spoštovanjem do njegovega bitja.

Sem Manja Babnik Lipušček, mama treh otrok, v drugi nosečnosti sem se odločila za obporodno spremljevalko, Ksenijo Malio Leban, ki me je dobro pripravila na porod in poporodno obdobje, predvsem pa mi je dala podporo, ki sem jo potrebovala. Z mano je šla skozi dve nosečnosti, dva poroda in dve poporodni obdobji.

Življenje je naneslo, da sem, preko Ksenije spoznala Tejo Škodič Zakšek, obe sta moji mentorici.

Delo z otroki me je vedno veselilo, kar me je tudi pripeljalo na študij predšolske vzgoje, ki ga končujem. Po tretjem porodu sem začutila klic po tem, da bi delala z ženskami v poporodnem obdobju. Vem kako pomemben je čas po porodu in koliko podpore ženska potrebuje v tem čudovitem, a tudi sila napornem obdobju.

Sama sem imela polno podporo v tem času in to želim dajati naprej, da bi ženske zares imele podporo, ki jim pripada in ki si jo zaslužijo.

Moje ime je Simone Kindermann in sem mama petih otrok. Ko sem po ločitvi z otroci ostala sama in brez službe, sem intenzivno razmišljala, česa naj se v življenju lotim, kaj me zanima in ni povezano z mojo osnovno izobrazbo – ki je univ. dipl. politologinja mednarodnih odnosov -, ampak o tej stvari veliko vem in me globoko zanima. Hitro sem spoznala, da je to svet nosečnosti, porodništva in ženske v tem najbolj ranljivem obdobju svojega življenja. Vedela sem, da sem na tem področju lahko koristna in zmorem pomagati. Težko namreč v življenju počnem stvari, ki mi ne predstavljajo smisla. Odločitev za porodno spremljevalko doulo se je rodila prav kmalu in tako sem svoje osebne izkušnje združila z znanjem in pridobila ustrezne certifikate pri Childbirth International. Sem porodna in poporodna doula ter inštruktorica priprave na porod; sem tudi inštruktorica masaže dojenčkov po metodi IAIM (International Association of Infant Massage). Znanje in izkušnje, osebna zavzetost in varnost so zame pri tem delu zelo pomembne vrednote. Na tem gradim in želim vsem mojim varovankam to posredovati.

Po poklicu sem psihoterapevtka, avtorica knjige Dojenje po prvem letu in voditeljica skupine za mame Klepetek v Mali ulici. Vsa leta se moja strokovna pot usmerja k raziskovanju medosebnih odnosov, predvsem partnerskega odnosa po rojstvu otrok, starševstva in zgodnjega materinstva. Preprosto zato, ker verjamem, da nam vsem pripadajo odnosi, ki so nam v veselje in nas izpolnjujejo. Ko je porod za nami, se začne novo poglavje življenja. Predati se z dušo in telesom tej novi vlogi, v katero nas otroci s svojo nebogljenostjo kličejo, je lahko pravi izziv. Zlasti, če je naša zgodba zaznamovana s težkimi izkušnjami. Veliko bolje kot bati se predanosti in globine v odnosu, pa je verjeti, da je varen in ljubeč odnos nekaj po čemer  hrepenimo vsi in nam vsem tudi pripada.

Škoda se mi zdi, da bi se katera koli mama morala spraševati, ali je kaj narobe, če dojenje doživlja kot veliko več kot samo hranjenje, saj znanost podaja enoglasen odgovor na to vprašanje. In tako je tudi nastala knjiga, ki razloži, zakaj je dojenje pravzaprav odnos in zakaj je to za razvoj otrokove psihične strukture tako pomembno.